Kje so tiste stezice…

Slovenska ljudska. V več priredbah. Tudi rokovski.

Zadnje časa bolj malo pišem tukajle… Nimam cajta. Hodim naokrog in… hja, dolga zgodba, veliko vzvodov, precej razlogov. V dveh, treh letih raziskovanja bližnje in daljne okolice najdeš marsikaj. In se naveličaš stalno istih poti. In, ker si mičkn matematika in mičkn več računalničarja ali kako se že v slovenščini reče unim k se jim ne da na roke delat pa drugim z računalniki pomagajo (še rajši pa sami sebi) in ti poleg tega zemljevidi niso tuji, pa te (ker imaš že lep cajt v žepu močnejši računalnik od unga na mizi) firbec matra, kje si že hodil, in ker ti grejo neoptimizirane stvari na živce, si najdeš eno spletno stran, kjer lahko pogledaš, kje vse si že bil. Jasno, če si imel prižgan GPS u aržet… In pri tem ugotoviš, da je en tip (najbrž je tut mau matematika, pa računalničarja, pa zemljevide zna brat…) svet razdelil v kvadratke (na Stravi je klub). In potem se potrudiš, da bi prišel v čimveč kvadratkov…(ampak barabe ne zastopjo Mercatorjeve projekcije – o tem bom enkrat drugič) Pri tem seveda uporabljaš digitalizirane zemljevide – ker s papirjem si tle ne moreš kaj prida pomagat – in ugotoviš, da so vsi skup glih za silo. Najbrž zato, ker bi rad imel vse informacije prec pri roki (eh, včas smo specialke brali).

  • Openstreetmap – ta je odvisen od uporabnikov, kaj not vrišej(m)o in je vir za večino popotniških aplikacij
  • ESRI je namenjen za GIS in ima premalo topografskih podatkov
  • islovenija ima topografsko karto samo do 1:50000 (sicer ima ogromo enih podatkov in layerjev, ampak… petdesettisočka je še za z avtom okol se vozit včasih mau švoh.
  • UGSS je za drug konc sveta
  • Monolit2go -eh, ni detajlov… glih tak občutek imam, kod da iz Openstreetmap vlečejo, ampak bolj poredko…
  • Google pa Apple… Apple ima precej več poti vrisanih, boljše vrisanih in tudi sicer je stanje na jabolčnih mapah bolj aktualno (najbrž ob Monolita karte kupujejo), ampak izgleda da ima čudne pogoje za uporabo zemljevidov in teh map ni v nobeni aplikaciji, ki omogoča ustvarjanje plana poti. Google pa…

Evo, Google je razlog za tole pisanje. Google daje uporabnikom na voljo več različnih grafik – klasičen cestni zemljevid (2-D), teren, satelitski posnetek in hibridni pogled. Tale hibrid izgleda še najbolj uporaben, ker ima na satelitsko sliko nalimane ceste in poti pa tudi stezice. Roko na kamen – kar ni asfaltiranega (ali pa vsaj tak makadam, da s Porschejem 911 ne bi nasedel) je vse bolj – no ja – včasih bilo…, pa še to samo na približno. Da ne bo pomote – spodnje slikce so slikane na krajih, za katere Google pravi, da je tam pot. Nekatere so celo vrisane kot precej široke poti, druge kot markirane poti, …

Za konec pa – vsaka stvar je za nekaj dobra. Te konce sveta sem našel v zadnjih dveh letih – če bi ne bilo tegale trapstega virusa, jih ziher ne bi najdu, ker ne bi pol toliko naokrog tacal v pripravah na pohod po Roški poti. Le-ta bi bil namreč izveden že aprila lani, pa so ga morali zaradi situacije prestavljati do 11. 9. 2021. To pa v drugem pisanju.

Skratka – če bi rad našel “tiste stezice”, pejt z Google Hybrid mapo v hosto. Vse so tam.